Zdaj govori Božo Repe v vlogi zgodovinar

»Slovenija je bila razdeljena na historične dežele. V vseh teh historičnih deželah so Slovenci imeli večino samo na Kranjskem. Najslabše glede prevlade Nemcev je bilo ravno na Koroškem. Korošci so bili tam že v času Avstro-Ogrske v nezavidljivem položaju.«

»To je bila mednarodna pogodba, Slovenija pa ni postala njena naslednica kljub raznim predlogom, da bi vložila depozitarstvo na Avstrijsko državno pogodbo.«

»Krvni davek je bil zelo visok tako med študenti kot med profesorji.«

»Ti načrti so se seveda prilagajali in modernizirali.«

»Ali bi v današnji družbi našli posameznike in skupine, ki bi bili sposobni, voljni, imeli ideje in lahko storili kaj takšnega?«

»Leta 1941 je bilo na ljubljanski univerzi vpisanih več kot 2200 študentov, dve leti pozneje le še 1400. Kar 600 jih je šlo v partizane, 200 jih je padlo. Tudi tisti, ki so ostali, so pomagali osvobodilni organizaciji. Mnogi so bili ustreljeni, profesorji zaprti, izgnani.«

»Dekana Šturma in tajnika univerze Karla Sketlja je leta 1944 umorila tajna domobranska organizacija Črna roka.«

»Ljudje, o katerih govori ta razstava, so imeli voljo, so imeli vizijo.«

»Slovenska družba je v 30 letih postala družba antiintelektualizma.«

»Če nas bo razstava vsaj za trenutek spodbudila h kritičnemu razmisleku o naši odgovornosti, o vlogi znanja, kulture in univerze v slovenski družbi in o prihodnosti te države, za katero je tedanja generacija toliko žrtvovala, je dosegla svoj namen.«

»Angleži so gojili večjo simpatijo do četnikov, ker so jih šteli za rojalistično vojsko in svoje zaveznike.«

»Vlada, ustanovljena v Ajdovščini, je bila nek zaključek procesa ustanovitve države, ki se je začel po letu 1943.«

»Najprej že spomladi 1942, potem pa zlasti leta 1943, po kapitulaciji Italije.«

»Po drugi svetovni vojni je bilo osnovno izhodišče, da se uporabi vse, kar je še uporabno, še posebej gradbeni material, denimo železo se pretopi itd.«

»Vlada bije ideološki boj s preteklostjo.«

»Ta ideološka borba s preteklostjo je obupen poskus, da bi preusmerili pozornost od tistega, kar v resnici poteka v Sloveniji.«

»Slovenija se je osamosvojila, ker v Jugoslaviji ni bilo več mogoče živeti, ker so to dopuščale mednarodne razmere in ker so jo ogrožali notranji procesi v Jugoslaviji, predvsem Miloševićev režim.«

»Ta miselnost, da je treba čakati, da te bo nekdo osvobodil, pomeni, da bo tudi počel s tabo, kar bo hotel. To je prelom, ki ga prinese četrta točka programa OF.«

»Zveze, ki so nastale, so skušale doreči nacionalni program v odnosu do Jugoslavije, saj je bil tedaj v vzponu Slobodan Milošević, ki je želel centralizirati Jugoslavijo, JLA pa je grozila z izvedbo izrednih ukrepov v Sloveniji.«

»V Srbiji so interpretirali, da so separatistični Slovenci naleteli na odpor večine jugoslovanskih komunistov.«

»Parkirajo jih, potem so pa kar naenkrat stari 30 let in se znajdejo v nezavidljivem položaju.«

»Uničili smo praktično vso intelektualno dediščino, ki jo je imela Slovenija.«

»Še igralsko šolanemu predsedniku vlade včasih uide kakšna ljudska modrost znanega lika iz njegovega prejšnjega poklica.«

»V sam študij zgodovine 2. svetovne vojne sta v času tranzicije posegla dva procesa: razpad Jugoslavije in politično-ideološka revizija zgodovine.«

»Zgodovina Univerze v Ljubljani je sestavni del novejše slovenske, jugoslovanske in evropske zgodovine. Lahko rečemo tudi obratno: skozi zgodovino Univerze v Ljubljani lahko jasno zaznavamo splošne zgodovinske tokove v družbi.«

»Ta Vidmarjeva poteza je v univerzitetnih organih sprožila precej polemik in negodovanj, a se je taktično izkazala za pravilno.«

»Če stvar poenostavim, je na koncu prišlo do ustanovitve zato, ker so za potrditev proračuna potrebovali slovenske glasove, in to je bila kupčija.«

»Vendarle je elitna univerza, je med tremi odstotki univerz na svetu, zato je njena odgovornost in teža do te države in naroda še toliko večja.«

»V proračunskih kupčkanjih je nenadoma med predloge prišla postavka za slovensko univerzo, seveda, če v zameno slovenski poslanci potrdijo proračun.«

»Ožičenje je povzročilo pomanjkanje, omejilo gibanje, prebivalci so ves čas živeli v strahu.«